KOLESARJENJE PO BARJU
KOLESARJENJE PO BARJU
Poročilo
Učenci šestih razredov smo v začetku oktobra odšli kolesarit po barju.
Najprej smo se ustavili pri Jurčevem šotišču, kjer nas je pričakala vodička. Povedala nam je, da je bilo v preteklosti tam jezero, iz katerega je pozneje nastalo šotišče; ker tam primanjkuje kisika, se rastline niso razkrojile in so se kopičile. Tako so žive rastline izgubljale stik s podtalno vodo. Najprej so rastline še imele nekaj stika s podtalnico, kar se imenuje nizko barje. Ko se niso več dotikale te vode, so se imenovale visoko barje. Tako je nastala šota in na njej tudi živa in zelo redka rastlina, šotni mah. Šota je zelo primerna za kurjavo in industrijo, zato so jo ljudje v preteklosti veliko uporabljali; zaradi izkopavanja je ta sprhnela ter se posedla. Zaradi tega je zdaj šota zaščitena in kakršnokoli uničevanje ali kraja se kaznuje.
Izlet smo nadaljevali na Mali plac, kjer naj bi podobno kot na Jurčevem šotišču, vodne rastline izgubljale stik s podtalnico in se začele sušiti, zato so ga biologi hoteli rešiti in zaliti z vodo. Ker pa se očitno niso dovolj spoznali na to, so vanj izlili preveč vode, zato je to zdaj spet nizko barje. Tam smo se na hitro sprehodili po potki v gozdu in se poslovili od vodičke. Odšli smo še naprej kolesariti in se nato vrnili nazaj v šolo, na Vrhniko.
Izlet mi je bil zelo všeč, saj sem slišala ogromno novega in zanimivega. Dobro je bilo, ker smo kolesarili in se pogovarjali s sošolci in učitelji. Mislim, da ne bi spremenila nič, saj je bilo zelo lepo.
Lučka Patačko Koderman, 6. b