Vsebina
- Redno opravljanje nalog
- Kaj če se zatakne pri učenju?
- Čas za druženje?
- Doma je dolgčas ….
- Strah in občutki tesnobe
- Koristne povezave za starše
Dragi učenci – ostali ste doma. Ker smo si med sabo različni, so različni tudi naši odzivi na šolanje na daljavo. Nekaterim je všeč, ker si lahko šolsko delo organizirajo po svojih željah, drugim se šolanje na daljavo zdi nočna mora. Že v lanskem šolskem letu ste pridobili nekaj pomembnih izkušenj, kaj se vam obnese in kaj ne. Prenesite te izkušnje tudi na zdajšnje razmere. Sledi nekaj napotkov, da bo delo od doma čim lažje, povratek v šolo ne preveč stresen, počutje pa čim boljše.
1. Redno opravljanje nalog
Učitelji bodo na spletni strani naše šole sproti objavljali, kaj je potrebno opraviti doma. Priporočam, da redno opraviš, kar je potrebno. Če se boš npr. šele v petek spomnil, da bi opravil delo za cel teden, bo vsega skupaj naenkrat preveč.
Verjamem, da je nekaterim zjutraj težko vstati in se nemudoma lotiti dela za šolo. Kljub temu je dobro, da narediš načrt svojega dneva. Določi, od kdaj do kdaj boš vsak dan delal za šolo in se v tistem času tudi drži svojega načrta. Sam presodi, kdaj se tvoja glava najbolj učinkovito osredotoči na šolo. Če je potrebno, se o tem posvetuj s starši.
Ne pozabi na vmesne krajše odmore, saj si mora glava tudi odpočiti. Odmore skušaj preživeti aktivno. Zaželeno je, da si zunaj na svežem zraku in soncu, a se izogibaj druženja z drugimi. Igranje računalniške igrice ali brskanje po telefonu je sicer zabavno, a se po taki aktivnosti med zvezke ne boš vrnil z bistro glavo.
2. Kaj če se zatakne pri učenju?
V šoli učitelj običajno hitro opazi, če ti kaj ne gre ter poskrbi za dodatno razlago. Kaj pa sedaj, ko ti nihče ne škili čez ramo? Če kljub trudu česa ne razumeš, ukrepaj takoj.
Najprej se obrni po pomoč na sošolce. Ne bodi zadovoljen s tem, da boš samo prepisal rešitve nalog od njih, naj ti povedo, kako so prišli do njih. Mogoče so ti lahko v pomoč tudi starši, če imajo čas in če ti znajo pomagati. Če še vedno ne gre, se ne obotavljaj, zastavi vprašanje učitelju.
3. Čas za druženje?
Druženje s prijatelji je zelo pomembno, vendar v dneh epidemije ne posebej zaželeno. Marsikoga je trenutno strah stopiti iz zavetja doma, so pa verjetno tudi takšni med vami, ki se požvižgajo na nasvete strokovnjakov. »Če ne vidiš corone virusa, najbrž tudi virus ne vidi tebe. Itak se tale virus meni ne more zgoditi.« O, pa še kako te lahko doleti! Še huje – lahko da niti opaziš ne, da si okužen. Drugače je s tvojim dedkom ali babico – no, pa saj je nemogoče, da ne bi slišal česa o tem, kako hudo je lahko. Šole niso zaprte brez razloga, zato odgovorno upoštevaj navodila zdravnikov.
Torej, kako zadostiti potrebi po druženju? Odgovor že poznaš, telefon in družabna spletna omrežja. A pazi, da ne boš pretiraval. Skoraj bi pozabila – tudi tvoji starši se neznansko radi pogovarjajo s tabo, če jim le dovoliš!
4. Doma je dolgčas …
Kako si krajšati čas, ki ti ostaja po opravljenem delu za šolo? Pomembno je, da počneš stvari, ki te sproščajo in so ti v veselje. Vsak zase ve, kaj ga najbolj sprosti. Za nekoga je to poslušanje glasbe, za drugega gledanje priljubljene oddaje na televiziji, nekoga sprosti in nasmeje pogovor s prijateljem. Lahko greš na sprehod v naravo. Morda imaš srečo in imaš doma živalco, ki bo vesela tvoje družbe. Če te sprošča risanje, riši. Če rad bereš knjige in te jezi, ker so tudi knjižnice morale zapreti svoja vrata, lahko preko spletne strani Cankarjeve knjižnice Vrhnika dostopaš do sistema Biblos, kjer si lahko brezplačno izposodiš veliko elektronskih knjig, tudi kaj zabavnega se najde vmes. Lahko pobrskaš tudi po Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si<http://www.dlib.si/), ki že vrsto let ponuja ogromno zbirko digitaliziranega in e-gradiva (prosto lahko dostopaš do starih časopisov, knjig, razglednic, zemljevidov, do sodobnih strokovnih in znanstvenih člankov ter publikacij, zbirk klasičnih slovenskih avtorjev).
5. Strah in občutki tesnobe
Strah je povsem normalen odziv, kadar smo v nevarnosti. Ker nas je strah okužbe, se zadržujemo doma in s tem zmanjšujemo tveganje za prenos. Strah torej na nek način pomaga, da bo okuženih čim manj ljudi. Strahu in zaskrbljenosti se je v teh dneh težko izogniti, saj smo z informacijami o korona virusu bombardirani z vseh koncev. Vendar je strahu in zaskrbljenosti hitro lahko preveč. Kaj narediti, če se ti zdi, da si preveč zaskrbljen, da te tišči v prsih, čeprav nisi bolan, če zvečer težko zaspiš, ker te skrbi zase ali za druge – pa čeprav upoštevaš vsa navodila in se ne družiš z drugimi?
- Čeprav so ukrepi za preprečevanje virusa res hudi zate, se zavedaj, da so nujno potrebni, da pa ne bodo večno trajali.
- Skušaj se izogniti branju novic na spletnih portalih ter na družabnih omrežjih ali pa vsaj omeji čas, ki ga boš namenil temu.
- Poskrbi za to, da boš počel stvari, ki te sprostijo (glej predloge zgoraj).
- O svojih občutkih se pogovori s starši, starejšo sestro ali bratom, s prijateljem, za katerega veš, da te bo vzel resno – pogovor velikokrat pomaga.
- Lahko se pogovoriš tudi s svetovalci Tom telefona na telefonski številki 116 111. Na spletni strani https://www.e-tom.si/ so zbrane številne informacije, kaj lahko počneš v teh dneh, lahko pa dostopaš tudi do spletne klepetalnice, kjer lahko poklepetaš s svetovalci.
- Če si želiš pogovora s šolsko svetovalno delavko, je to še vedno možno, čeprav so vrata šole zaprta. Pokliči jo na tel. št. 01 755 80 57 ali ji napiši e-pošto, da si želiš pogovora.
V nezavidljivi vlogi so te dni tudi tvoji starši. Veliko jih dela od doma, a imajo pri tem lahko velike težave. Delo od doma ni enostavno – veliko jih doma ne razpolaga s tako tehnologijo kot v službi, skrbeti pa morajo tudi zate. Tisti, ki te dni hodijo v službo, so obremenjeni še bolj kot sicer, lahko delajo dlje kot sicer in ko pridejo domov, so še bolj utrujeni kot sicer. Veliko staršev je na čakanju. Skrbi jih, kaj bo, kdaj bodo lahko znova šli v službo in kako bo njihovo podjetje delovalo po daljšem premoru.
Kako lahko pomagaš svojim staršem? Poskrbi, da boš res opravil svoj del šolskih (in seveda tudi domačih obveznosti), da ne bodo starši po nepotrebnem obremenjeni še s skrbjo za tvoje šolsko delo.
Zaradi večje obremenjenosti in zaskrbljenosti so starši lahko bolj razdražljivi, kar je lahko povod za več nesoglasij v družini, nikakor pa ni opravičilo za kakršno koli nasilje nad tabo ali ostalimi družinskimi člani.
Pomoč učencem v primeru nasilja
6. Koristne povezave za starše
Nasveti, kako se z otroki pogovarjati o korona virusu: https://www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavirusu-sars-cov-2-covid-19
Nasveti Zbornice kliničnih psiholog Slovenije: http://klinicna-psihologija.si/wp-content/uploads/2020/03/klinicni-psihologi-mediji-covid-spletna-stran.pdf
Strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ki so v času epidemije koronavirusa na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore: https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-področja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne
Mateja Oblak
