Moje razmišljanje o glasbi v času Corona epidemije – Miha

Moje razmišljanje o glasbi v času Corona epidemije

 

Mislim, da ni področja, dejavnosti, ki ga Covid epidemija ni prizadela. V naši občini deluje glasbena šola, orkestri, različni zbori, glasbene skupine, ki v tem času ne morejo delovati kot bi si sami želeli. Kot sem se pozanimal, glasbena šola poteka na daljavo. Učenec se poveže s svojim učiteljem preko video konference. Učenec učitelju zaigra skladbo, ki jo je moral vaditi, le ta ga opozori na napake, ga popravi, tudi okara, če ni  dovolj vadil. Je težje, ker ga učitelj fizično ne more popraviti, kako naj pravilno npr. pritisne na struno, drži kitaro. Vendar je tudi ta način učenja super, ohraniš stik s glasbo in svojim učiteljem.

V preteklosti, ko še niso poznali glasbenih šol, učiteljev petja, niso poznali televizije, so se družine ob večerih zbrale ob mizi, skupaj pele ljudske pesmi in igrale na inštrumente, ki so jih izdelali sami. Tako so si po navadi krajšali dolge zimske večere.

Tehnologija pa je začela hitro napredovati. Veliko glasbenikov si je odprlo svoje studie, kjer so začeli ustvarjati različne vrste glasbe, snemati plošče, cd in si s tem služiti kruh. Pravi inštrumenti kot so npr. violine, harmonike, čela so še vedno v celoti narejen iz rok domačih obrtnikov.

Kot je napisala naša učiteljica glasbe VIVA  LA  MUSICA, živela glasba, kajti življenje brez nje bil bilo pusto in dolgočasno. V teh časih, ko smo zaprti v svoje domove, ko gremo en drugemu že pošteno na živce, si  vklopimo radio, navijmo svojo najljubše komade do konca, malo zaplešimo, zapojmo, pa bo svet spet nekoliko lepši.

Miha Podobnik, 8.a.

(Skupno 144 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...