Šola v naravi – Ravne na Koroškem 3. C in podružnica Drenov Grič

ČETRTEK, 6. 2.

Utrujeni, ampak polni novih pričakovanj smo vstopili v nov dan. Ponosno in z nasmehom na obrazu sem danes opazovala otroke, kako prav vsak od njih uživa v smučanju po zasneženem in sončnem smučišču. Neverjetno hitro so napredovali! Teden smo resnično dobro izkoristili in lahko se zahvalimo prav vsakemu, ki je prispeval, da je tako. Tudi mesto nam je danes razkrilo svoje skrite kotičke in zgodbe, katerih do danes še nismo poznali. Dan pa se je končal s plesom in pesmijo o prijateljstvih, ki so jih naši učenci spletli v teh dneh.

»Zgodba o prijateljstvu je taka, grenko sladka kot življenje je.
Lepih je trenutkov polna vsaka, le lepi naj se vtisnejo v srce.

V zraku je svoboda, v zraku dan sijoč.
Kaj pri tem nas žene, kaj pri tem nam daje moč?

Da iz varnega zavetja odletimo proč, kakor ptič iz gnezda,
le vezi nevidne nas vezale bodo skupaj kot nekoč.

Slej ko prej se vsaka zgodba neha, slej ko prej se svet do tal podre.
Ko ni nam več do solz in ne do smeha, zgodba nova zopet se začne.

Vsaka stvar je pač za nekaj dobra, vsaka zgodba nekaj nam pove.
Vsaka pesem nima take sreče, tale za spomin bo in srce.

Nikdar več ne bo tako kot včeraj, tujci nam prekrižajo poti.
A p’rjatli v srcu so za zmeraj, nikdar ne zabrišemo sledi.«

(Čuki – Zgodba o prijateljstvu)

Zapisano po pripovedovanju učiteljice

SREDA, 5. 2.

Zbudim se zgodaj, 5.05… običajna sreda. Ob pogledu skozi okno v prebujajoče se jutro, nedaleč stran opazim pritajeno svetlobo, slišim brnenje in šumenje… zasnežujejo.
Nemudoma se oblečem in stečem skozi svež zrak do smučišča, nekaj novega je uspelo “napuhati”… tukajšnji fantje se zelo trudijo. Vrnem se z mislijo… pred nami je prekrasen dan z novimi doživetji in dogodivščinami… učenci bodo na polno uživali.
Smučarsko dopoldne je bilo idealno, dobra snežna podlaga, primerne temperature in bleščeče sonce na modrem nebu. A to je bil le kozmetični dodatek, bistvo se je dogajalo na terenu, kjer je bilo opaziti kvalitetne smučarske vožnje z izboljšano tehniko, predvsem pa napredek tistih učencev, kateri so bili v ponedeljek še popolni začetniki… v jaslih ni nikogar več.
V času kosila sem učence nahecal, da se je na bazenu pokvarila črpalka in če je Janez pravočasno ne popravi, ne gremo na plavanje, ampak spet na pohod… malo daljši.
Ni potrebno opisati odziva… da žalost ne bi trajala predolgo, je mojstrom črpalko hitro uspelo “popraviti” 😁😂.
Predno smo čofnili v bazen, smo se v dvorani učili še plesno koreografijo, katero se bodo sčasoma naučili vsi učenci naše šole, upamo, da bo postala hit pomladi.
Igre v bazenu so hitro minile, vsak je našel svojo zabavo, voda je sproščujoče in regeneracijsko delovala na utrujene in razbolele mišice.
Večer smo zaključili s slovensko otroško klasiko… Srečo na vrvici. Tudi mi smo srečni, na Ravnah, trudili se bomo, da tako ostane do petka.

Zapisano po pripovedovanju učitelja

TOREK, 4. 2.

Ko sem se zbudila, sem bila zelo vesela, ker je sijalo sonce. To je pomenilo, da bomo smučali in se sončili. No, na koncu nismo imeli časa za sončenje, ker je bilo smučanje tako zabavno. Vsi smo smučali in skoraj vsi smo se tudi že peljali z vlečnico. Ne morem verjeti, včeraj na tleh, danes pa na smučeh! Popoldan smo odšli na pohod, ki je šel malo gor in malo dol. Na poti nas je nekaj časa spremljal tudi domači pes. Hodili smo lahko po gozdu, cesti in tudi tekli. Med potjo so nam učitelji postavljali uganke. Katera je najvišja gora na Koroškem? Veste mogoče vi? Stopnic od mesta do našega hostla pa je 360. Ali ste vedeli?

Dan smo končali s sončnim zahodom in »ful« lepim pogledom na lučke v mestu.

Zapisano po pripovedovanju učenke

PONEDELJEK, 3. 2.

Tako lep dan je bil, ker smo se končno odpeljali v šolo v naravi, na Koroško. Tako je rekel učitelj. Meni je bil to poseben dan, saj sem sam prvič prespal drugje. No, ne čisto sam, ampak s prijatelji. Pot je bila vijugasta, ampak ne preveč. Vmes smo imeli tudi malico, sendvič s salamo. Bil je dober, boljši kot v šoli. Ko smo prišli v Punkl, so nam rekli, da moramo postlati posteljo. Še dobro, da sem jo tudi doma že večkrat. Moji sošolci so imeli kar težave, potem sem jim pa lahko jaz pomagal. Punce imajo kar razmetano sobo, ker so prinesle tako velike kovčke. Mi fantje smo se pa kar zmenili, da bomo sobo pospravljali. Učiteljica nam je namreč rekla, da bodo sobe ocenjevale in da se moramo potruditi, da nam bo lepo. Všeč mi je tukaj. In všeč mi je bilo naše kosilo, mmmm. Po kosilu smo se šli smučat. Eni že do vrha, eni pa še ne. Snega je na smučišču dovolj, drugje pa kot da ne bi bila zima. Nič hudega, saj se bomo tudi kopali v bazenu in sprehajali po mestu. Zvečer nam je Lojzi povedal, da so na smučišču tudi pravila, kot na cesti. Če nočemo, da se zgodi nesreča, moramo vedno vijugati in paziti na druge. S seboj imam igračko, ker mi je mami rekla, da če jo bom pogrešal, naj samo močno stisnem ježka in bo vse v redu. Komaj čakam jutri!

Zapisano po pripovedovanju učenca