Prva Mepi odprava

Bilo je lepo petkovo popoldne, ko so nam ostali učenci pred šolo namenjali začudene poglede. To smo seveda pričakovali, saj smo bili v pohodnih čevljih in z nahrbtniki večjimi od polovice našega telesa.. V dveh skupinah nas je, od petka popoldne do sobote popoldne, deset udeležencev programa Mepi, nabiralo spomine, znanje in predvsem izkušnje. Ker smo bili v prijetnem okolju z dobro družbo, je bilo štiriindvajset kilometrov in približno štiristo metrov nadmorske višine vzpona mačji kašelj. Ko nismo hodili po gozdu, smo srečevali različne vaščane, a prav vsak izmed njih nas je toplo pozdravil ali celo ogovoril. Srečevali smo tudi pse, nekatere prijazne in sproščene, nekatere jezne in napadalne. Spoznavali smo nove kraje, ki jih prej nismo dobro poznali. Nekatere vasi in poti, po katerih smo hodili nekateri med nami že dobro poznamo, zato na nekaterih delih sploh nismo potrebovali zemljevida. Prva skupina je imela pri cerkvi v Smrečju s prekrasnim razgledom, pravo malo izobraževanje s strani ene izmed učenk, ki tam okolje zelo dobro pozna. Malo pod Vrhom Svetih Treh kraljev smo naleteli na vse tri učiteljice s presenečenjem. Učiteljica Vojska nam je prinesla rogljičke! Tako smo bili veseli, da smo se morda nekateri pozabili zahvaliti. Po kosilu, malo pred hišo gospe Kokelj, torej že skoraj na koncu, se je naši odpravi pridružil še en član, kužek z naše strani poimenovan kot Mimi, Dina, Tomažka. Odpravo smo zaključili pred OŠ Žiri, utrujeni, z bolečini nogami, a izjemno zadovoljni in ponosni nase.

Iza Malovrh, 9.a