POROČILO O ŠOLI V NARAVI ZA 8. RAZRED
Najboljši del šolanja je, da se odpravimo v šolo v naravi. Letos septembra smo se odpravili v CŠOD na Cerkno. Namen šole v naravi je bil, da se naučimo prve pomoči, ki jo je vodila učiteljica Urša Govekar. V šolo v naravi smo se odpravili vsi učenci obeh osmih razredov naše šole – 8. a in 8. b ter štiri učiteljice.
Prvi dan smo si ogledali rudnik živega srebra v Idriji. Videli smo, kakšno je živo srebro in se sprehodili po zelo dolgih rovih. Po ogledu rudnika smo se odpravili do divjega jezera, ki je zelo majhno, a zelo lepo. Ko je odbilo poldne, smo se z avtobusom odpravili proti CŠOD-ju in tam imeli kosilo. Kosilo je bilo božansko. Ko smo pojedli, smo se namestili v sobe in vse razpakirali. Proti večeru smo se odpravili na nočni pohod čez Cerkno. Bilo je zelo lepo. Ko smo prišli nazaj, smo bili že zelo utrujeni, zato smo odšli v sobe, se umili in odpravili v postelje.
Naslednje jutro, drugi dan, takoj po zajtrku smo se odpravli do partizanske bolnšnice Franje. Pot do tja je bila dolga kar 6 km. Ko smo prišli do bolnišnice, smo si ogledali skoraj vse barake. Pot do bolnišnice je bila na začetku lahka, a ko smo bili že skoraj na cilju, je bila pot zelo strma in spolzka. Po ogledu smo se odpravili proti domu, tam smo imeli kosilo in dolg počitek. Po počitku smo imeli igre in pripravljali smo fotozgodbo. Proti večeru smo izvedeli, da gre polovica 8. a razreda v karanteno. Bili smo zelo žalostni. Ko smo se umirili, smo zakurili ogenj in se pogovarjali.
Tretji dan smo imeli prvo pomoč. Naučili smo se, kako oživljati človeka, kako uporabljati ID, in kako poviti roko, nogo, trebuh … Zvečer pa smo si ogledali prostore cerkljanskih laufarjev. Naša soba se je imenovala Ta laparjev. On predstavlja peka v skupini Laufarije.
V četrtek, naš četrti, predzadnji dan, smo imeli šprotne igre in vse se je tako vleklo. Nestrpno smo namreč čakali na večerno zabavo. No, ko je pa le prišel čas za zabavo, smo plesali in se zabavali s prijatelji. Po plesu smo bili že vsi pošteno utrujeni in zato smo se hitro odpravili v postelje in zaspali.
Naš zadnji dan smo že komaj čakali, da se vrnemo domov, a pred nami je bil še en pohod na hrib. Učiteljica Sonja nas je prepričala, da igramo odbojko na prostem in naša ekipa je zmagala. Po okusnem kosilu smo se končno odpravili domov.
Pot domov je bila dolga, zdelo se mi je, kot da se peljemo že 10 ur, a je minilo samo 40 minut. Šola v naravi nam je bila vsem všeč, saj smo se zabavali, a če odgovorimo iskreno, smo preveč hodili. Vsak večer sem hitro zaspala. Velika škoda je, da se je morala polovica razreda vrniti že drugi dan domov. Najbolj všeč pa mi je bil četrtkov večer, saj smo imeli zabavo.
Lara Hozjan, 8. a
