Noch einmal Klagenfurt
V soboto, 20.4.2024, smo se Slomški znova podali na ekskurzijo v Celovec in okolico, tokrat učenci izbirnega predmeta nemščina od 4. do 6. razreda ter učenci izbirnih predmetov čebelarstvo in sodobne priprave hrane. Dežniki v nahrbtnikih so odganjali dež in oblake ter privabljali sonce, ki nas je spremljalo čez cel dan. Najprej smo si ogledali Minimundus, znamenite stavbe celega sveta v malem.
Ko nas je sonce že dobro ogrelo, smo tudi sami postali »zagreti« za več raziskovanja, zato smo se odpeljali v center Celovca, kjer smo najprej pozdravili zmaja, simbol tega mesta. Slišali smo legendo o tej pošasti, a nam se ni zdel čisto nič hudoben, še celo pri miru je bil, ko smo se slikali ob njem. Iz drugega konca tega trga nam je v pozdrav pomahala še Marija Terezija in nam zaželela še veliko odkrivanja znanja ter učnih uspehov, predvsem pa varen korak.
Čez cesto smo nato zavili v najstarejšo cono za pešce v Celovcu, kjer smo srečali hudomušnega škrata, ki je po legendi menda naredil Vrbsko jezero. Še danes mu teče iz sodčka voda, ki polni vodnjak ob njem. Za srečo smo se dotaknili njegovega prsta na roki, ob dotiku si je vsak izmed nas nekaj zaželel, svoje želje pa nikomur ne bomo zaupali, saj se drugače ne bo uresničila.
Na koncu te cone smo prišli na Alter Platz, po slovensko Stari trg, kjer smo videli kužno znamenje, znamenite oblike stavb ter napise na njih. Na koncu tega trga smo obiskali še Dvorano grbov s poslikavo 665 grbov ter drugih fresk na stropih in stenah, Knežji kamen ter prostore deželnega parlamenta. Tudi sami smo v veliki sejni sobi imeli »mini« parlament, kjer smo v hipu soglasno podprli željo, da bi imeli take ekskurzije še v prihodnje. Po tem ogledu smo imeli še malo časa za raziskovanje ulic in opazovanje utripa mesta.
Naša zadnja postojanka pa je bil znameniti stolp Piramidenkogel, kjer smo na vrhu opazovali Vrbsko jezero z okolico, veter nam je preuredil frizure, sonce pa nasmejano opazovalo naš spust po toboganu. Vsi usta do ušes, polni lepih vtisov ter prijetno utrujeni smo se v večernih urah srečno vrnili domov. Tako kot pri pouku nemščine, smo tudi tokrat naše druženje zaključili z našim značilnim stavkom: »Das ist alles für heute.«
